Arto Paasilinna - Knjiga meseca

Čas poletja se vedno preihitro odvija in od zadanih ciljev mi vedno zmanjka še par dni, da bi jih lahko izpolnila. Tudi sama namreč ob pisanju s pogledom na morje najraje izkoristim čas za prebiranje novih knjig, ki sem jih skrbno zbirala tekom leta. Letos sem jih že nekaj prebrala in jih uvrstila na moje knjižne police ob ostalih.

Vesela sem, da dobivam pozitivne odzive na moj roman Mesto prevar, ki smo ga junija poslali med vas, dragi bralci – bralke. Vesela sem, ko mi pošiljate vaša mnenja o mojem delu in slikice, s katerimi me razveseljujete. Marsikdo me je v tem času vprašal, kako je sploh mogoče, da sem napisala kriminalko in kje sem dobila inspiracijo. Odgovor mi takrat, ko sem jo pisala, ni bil preprost.

Danes, ko snujem nadaljevanje, je drugače. Zgodba te poskrka vase in to je moj cilj. Da o zgodbi, ki jo pišem neprestano razmišljam. Kombiniram, tuhtam in pletem možne scenarije. Podobno, kot se dogaja bralcem Mesta prevar, ki mi pišejo, da jih zgodba potegne in ne spusti od knjige. Ko me zgodba tako pritegne, da razmišljam samo o njej, potem vem, da sem na dobri poti. Podobno je zdaj pri knjigah, ki sm jih prebrala. Zgodba in avtorjev stil pisanja me morata prevzeti in držati do konca.

Ena prvih, ki sem se jih lotila v času poletja je bil roman Najboljša vas na svetu, finskega pisca Arto Paasilinna. Zgodba postavlja ogledalo potrošniški družbi in posldicam nebrzdanega kapitalizma. Po eni strani imamo zgodbo Eemelija Toropainena, podjetnika, ki se je nekdaj ukvarjal z gradnjo lesenih hiš, ki po smrti strica Asserja Toropainena, (ki je bil kot srborit in aktiven komunist v času svojega življenja znan kot požigalec mnogo (lesenih) cerkva) začne izpolnjevati njegovo poslednjo željo o gradnji cerkve. Seveda ne ostan zgodlj pri tem, amapk ob cerkvi nastane cela vaška skupnost, ki živi daleč od propadajočga sveta. Do sem mi je bila zgodba zanimiva, zmotilo me je edino, da je Paasilinna nekoliko futuristično, (morda preproško) začel opisovati propadajoči svet, ki je na pragu 21.stoletja v globoki krizi. Tukaj mi je vnema branja nekoliko padla, ampak stvar okusa.

Letos je prišla na knjižne police še njegova nasldenja knjiga Gromska strela. Roman je v finščini izšel leta 1984, prinaša avtorjevo priljubljeno kombinacijo čudaških likov in družbene parodije.

O vsebini: Na kriznem sestanku finskih bogov se izriše jasen sklep – ljudje vanje ne verjamejo več. Vrhovni bog Gromovnik zato na Zemljo pošlje svojega sina, da bi finski narod spreobrnil k pravi veri. Hitro se izkaže, da bo imelo božanstvo polne roke dela – v deželi vladata apatija in pomanjkanje vsakršnih vrednot. A Gromovnikov sin ima skrivno orožje, s katerim zna spraviti k pameti tudi najbolj nejeverne Tomaže, sekira pa mu zares pade v med, ko nazadnje odkrije številne hvaležne ovčice v finskih umobolnicah …

Knjigi najdete na: EMKA.si